Slika novice

Sašo Stanovnik

direktor analiz in raziskav Adventura holding

Živimo v tesno prepletenem svetu in zamah metulja s krili v Veliki Britaniji (VB) kot piš vetra občutijo tudi prebivalci drugih držav. Z globalizacijo in razvojem svetovne trgovine so se namreč preko celotnega sveta spletle mreže, ki povezujejo podjetja, posameznike in države. Izdelek, ki ga denimo kupimo v Veliki Britaniji, je proizveden v Indiji, dostavi nam ga ameriško podjetje, škatlo proizvedejo v Španiji, plastični ovoj na kitajskem, kupec pa je zaposlen v podjetju v nemški lasti. Vsaka pretrgana nit v tej mreži seveda škodi več kot le enemu udeležencu.

Po ocenah Goldman Sachs je VB v dveh letih in pol po referendumu že izgubila 2,5 odstotka BDP oziroma vsak teden 545 milijonov evrov. Pri tem je seveda pomenljivo, da do Brexita sploh še ni prišlo. Na eni strani zna sam nastop Brexita povzročiti dodaten eksodus podjetij in investicij. Iz tega vidika torej najhuje šele prihaja, saj je marsikdo pričakoval mehkejšo varianto in zato še ni sprejel težavne poslovne odločitve, trgovske ovire pa še niso nastopile. Toda na drugi strani se bo v vsakem primeru po sklepnem dejanju umirila negotovost, zaradi česar bo tudi lažje investirati tudi v VB. Skozi zgodovino se vedno znova potrjuje, da niti vlagatelji niti podjetja ne marajo negotovosti. Iz tega vidika se lahko vprašamo, ali bi bila hujša bolečina zaradi trdega Brexita v aprilu ali negotovost preložitve. Vsekakor pa lahko debatiramo le o tem, kako visoki bodo vplivi ter kolikšen del teh vplivov je le posledica negotovosti. Ne moremo pa debatirati o tem ali bodo kumulativni vplivi pozitivni ali negativni. Posledice bodo namreč zagotovo negativne.

Lahko še omenimo, da se je v času referenduma napovedoval črni scenarij za finančni sektor v VB, a se je že tedaj zdelo težko verjetno, da London ne bi bil več pomembna finančna prestolnica. To so zaenkrat potrdili tudi podatki in napovedi mednarodnih bank, ki so v vmesnem času že znižale napovedi o selitvi zaposlenih. Vseeno nekaj selitev kljub temu bo, posamezne banke pa se bodo verjetno šele v prihodnosti odzvale na spremenjene razmere. Finančnemu sektorju lahko dodamo še številne druge, katerih izvoz v Evropsko Unijo je dominanten. Po ocenah Bloomberga je lahko ogroženih okoli 200.000 delovnih mest. Toda ko govorimo o Brexitu, nimamo v mislih le negativnih posledic, ki jih bo le-ta imel za VB. Bolečina za VB je bila in bo seveda tudi v prihodnje največja, vendar pa preostala Evropa zaradi tega ne bo zmagala. Po večini ocen izgubijo vsi, pri čemer se izgube za večino manj izpostavljenih držav ocenjujejo na nekje od 0,1 do 0,3 odstotka BDP.

Nekatere industrije oziroma podjetja v Evropi bodo posledice seveda občutila bistveno bolj, kot ostala. Več kot polovica Slovaškega izvoza v VB predstavljajo avtomobili, glavni izvozni artikel Danske v VB pa so mesni izdelki, kjer lahko pri nekaterih izdelkih pričakujemo tudi do 50-odstotne carine. Glavni izvozni artikel Hrvaške v VB so farmacevtski izdelki, kjer pa so pričakovane carine nizke ali celo nične. Če se bo kateri od teh tokov ustavil ali upočasnil, je torej na mestu vprašanje, kam se bo preusmeril?

In kaj lahko pričakujemo? Logično bi zaradi trše verzije Brexita prišlo do upada vrednosti funta in s tem do dodatnega šoka za ekonomijo. Toda tu govorimo o enkratnem šoku, ki bi hitro minil in bi imel tudi relativno manjše posledice. Bolj problematično je, da bi šibkejši funt lahko vodil v višjo inflacijo ali pa vsaj zvišal inflacijska pričakovanja. To bi bila slaba novica predvsem za nižje sloje prebivalstva v VB in stalni šok za sistem. Če ne drugega, bi angleško centralno banko to omejilo pri omilitvi njene monetarne politike. Z vidika trgovinske izmenjave torej izgubijo tako VB kot vse kontinentalne evropske države. Razlike med njimi so le v tem, kako velika bo ta izguba.

Medtem ko lahko na eni strani spremljamo deljeno mnenje glede razsežnosti posledic in v britanskem parlamentu, je deljeno tudi mnenje ljudstva. Za Brexit je glasovalo 52 odstotkov Britancev, vendar pa referendumsko vprašanje seveda ni vključevalo variante Brexita. Britanska vlada ali parlament posledično težko trdi, da ve, kaj so volivci dejansko želeli. Zadnje ankete tudi kažejo, da bi v primeru ponovnega odločanja zdaj 54 odstotkov Britancev podprlo obstanek v EU. Ta premik je posledica dejstva, da bi 18 odstotkov volivcev, ki so nazadnje podprli Brexit svoj glas sedaj spremenilo medtem ko je mnenje spremenilo manjše število tistih, ki so glasovali za obstanek v EU. Res pa je, da so mnenja za tako ključen zgodovinski trenutek kot je izstop iz skupne evropske zgodbe, še naprej zelo deljena.

Brexit je tako še en dokaz nepredvidljivosti množic in posledično ekonomije ter dokaz, kako si lahko sami še najbolj zakompliciramo življenje.